Alojz Král je že v času svojega študija na brnski Češki visoki tehniški šoli delal v Ljubljani kot pripravnik deželne stavbne družbe. Večina njegovega poklicnega življenja pa je nedvomno povezana z ljubljansko univerzo.

Leta 1920 je bil imenovan za izrednega profesorja tehniške fakultete ljubljanske univerze in leta 1922 za rednega profesorja na tej isti fakulteti. Kasneje je postal tudi dekan, funkcijo je opravljal v letih 1924–1925, 1931–1933 in 1944–1945.

V okviru inštituta za tehniško mehaniko je delal tudi pri razvoju laboratorija za testiranje materialov in konstrukcij, v katerem je izvedel več sto raziskav. Leta 1956 je bil za svoje zasluge nagrajen s častnim doktoratom Univerze v Ljubljani.

Vrhunec njegove akademske poti na Univerzi v Ljubljani je bila izvolitev za rektorja leta 1945. Kandidaturo je domnevno podprl tudi slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je med drugim zaslovel z vrsto arhitekturnih projektov v Pragi. Král je tako postal prvi tuji rektor Univerze v Ljubljani. Po enem letu pa je zaradi poziva češkoslovaške vlade vsem češkim in slovaškim izseljencem, naj se vrnejo v domovino, s položaja odstopil.

Alojz Král je bil pomemben tehniški strokovnjak svojega časa, sodeloval je pri projektiranju številnih stavb po vsej današnji Sloveniji; od industrijskih stavb (tekstilne tovarne, papirnice, strojarne ipd.) do konstrukcij mostov, hidroelektrarn in drugih del na področju vodnega gospodarstva. Slovenski javnosti je postal Král znan po zaslugi projektiranja Šentjakobskega mostu čez reko Ljubljanico v Ljubljani.

Med 2. svetovno vojno je bil tudi aktiven član odporniškega gibanja Osvobodilna fronta. Po vrnitvi na Češkoslovaško leta 1946 je delal kot profesor na češki visoki tehniški šoli v Brnu.

PREVEDLA: Nives Žlof Androjna